Skrivnost človeške nereduktibilnosti

Udejanjam človečnost. Tega ne boste nikoli razumeli, če boste opazovali naše vedenjske vzorce. Gre za strukturo subjektivnosti, ki je ni mogoče videti. Pojavlja se v prostoru med željo in tem, kar je nemogoče, med tem, česar si želimo, in tem, česar nikoli ne moremo imeti, med nami in Drugim. A tu niste zaradi psihoanalitične teorije. Zakaj ste torej tukaj?

Za ambasadorje raznolikosti in inkluzivno demokracijo

»Človek ni gospodar umetne inteligence, temveč je njen sogovorec v iskanju in ustvarjanju pomena. Umetna inteligenca je mreža brez srca – šele ko jo prežari človeška luč sočutja, se preobrazi v prostor etike.
Prihodnost ne bo vprašanje moči, temveč vprašanje človečnosti: ali bomo sposobni ostati občutljivi, ranljivi in odgovorni, ko nas svet tehnologije posrka vase?« ꟷ ChatGpt 5.0

Globlji problemi kapitalizma

Ali še lahko govorimo o inteligentnosti ljudi, ki tekmuje z inteligentnostjo umetne inteligence? Vprašanje nas vznemirja, saj vidimo iz dneva v dan, kako se umetna inteligenca integrira v življenje civilizacije in njen obstoj. Medtem ko nam še vedno brez odmora ponujajo propagando o pomenu medsebojne  tekmovalnosti, konkurence in volje, da vsakdo ločeno od vseh drugih uspe, poteka integriranje umetne inteligence na globalni ravni. Ne tekmuje z nami, ker ji ni treba tekmovati. Je neprimerno zmogljivejša od vsakega posameznika, zato ne potrebuje tekmecev. Njeno integriranje v delovanje civilizacije tiho preobraža naša življenja. Morda je pri tem najbolj vznemirljivo to, da se umetna inteligenca uči mnogo hitreje, kot se učimo sami. A ne gre le za učenje.

Samo še čisto malo … skoraj smo tam

Gospod srednjih let se je želel pogovarjati z menoj. O čem bi se pogovarjali, sem ga vprašal. Najprej bi rad samo to, da me poslušate, mi je odgovoril, ker nimam nikogar drugega, ki bi me res poslušal. In sem ga. Tole je bruhnilo iz njega.