Šiba v šoli

Naj bo šiba v šoli ali ne?

Povod za ta dnevniški zapis je množica aktualnih, a navideznih razlag nasilja v šolah. Eni ga razlagajo z razpadanjem vrednot, z vseprisotnostjo socialnih medijev in z nasiljem v videoigrah. Take razlage ponujajo tako strokovnjaki kot politiki in tabloidni mediji. Anksioznost mladostnikov, ki jo je prav tako treba omeniti, pripisujejo pritiskom šolskega sistema, tržni konkurenčnosti in negotovosti prihodnosti. Take razlage ponujajo predvsem terapevti. Vse pogostejše psihološke obravnave otrok iz premožnih družin pa razlagajo z razvajanjem ali odsotnostjo starševske pozornosti – ker so starši preveč zaposleni z delom.

Zdi se, da so vse tri razlage legitimne, dobre in uporabne.

Pričevanje za bogastvo ali povratek k brezimni izkušnji

Vse odraslo življenje poslušam druge ljudi. Tak je moj poklic, vendar je v njem še nekaj drugega. Je nekaj, kar še nima imena. Na tem kraju se sprašujem, kaj pomeni pričevati za izkušnjo, ki ji jezik še ni dal oblike. Kaj je s tistimi pričevanji, ki ne morejo niti do vprašanja, ker nimajo besed?

In na začetku je vedno spraševanje, ki ga spremljata nemir v duši in spoznanje, da je človek neskončen in je samemu sebi neizčrpen vir raziskovanja.

Šola za življenje, inkluzija, posebne potrebe in produktivna oblast

Razmerja med močjo oziroma oblastjo in vednostjo je dolgo in natančno raziskoval Foucault. Ko Miranda Fricker napiše knjigo Epistemic Injustice: Power and the Ethics of Knowing, jo takoj uvrstim v žlahtno tradicijo njegovih raziskav. Sam se že desetletja ukvarjam z istimi razmerji, le na področju življenja ljudi s posebnimi potrebami. Izsledki so jasni in razumljivi vsakomur. Na kratko: razumevanje njihovih življenj je pogosto patetično ali pa jih mediji prikazujejo kot junake. Redko jim prisluhnejo celo tisti, ki zagovarjajo inkluzijo.

Šola za kapital?

Včeraj (30. marca 2026) je bila v New Yorku uradno predstavljena knjiga Davida Harveyja. Njen naslov je The Story of Capital, izdala jo je založba Verso. Harvey bo letos dopolnil devetdeset let, še vedno pa predava na City University of New York. Ne zmotim se, če dodam, da pripoveduje dobre zgodbe o kapitalu.

Moralno brezno sodobnega sveta

Genocid v Gazi je bil začetek. S to trditvijo prične Chris Hedges svoje predavanje na univerzi Princeton, ki ga je imel pred nekaj dnevi. Dobrodošli v novem svetovnem redu, ki ga ponazarja tehnološko napredno barbarstvo; pravila veljajo le še za šibke, za te, ki imajo moč, ne veljajo več, še doda.

Otroštvo, mladost in politična desnica – 4. del

Naj v nadaljevanju najprej zastavim nekaj novih vprašanj, ki nam bodo v pomoč pri dodatnem razmišljanju o mladini in današnji politični desnici.

Otroštvo, mladost in politična desnica – 3. del

Med mladimi fanti obstaja močna potreba po očetu. Mislim na nosilca in zastopnika očetnega zakona. Ne mislim na avtoritarne močne moške, ki rastejo kot gobe po dežju. Kaj je torej očetni zakon, zakaj je tako pomemben in kje sodobni očetje največkrat zgrešijo, ko skušajo vzgajati in biti avtoriteta?

Naj za začetek orišem najširši okvir, znotraj katerega živijo.