Odpiranje in deljenje

Ta četrtek (16. aprila 2026) bom moderiral pogovor staršev otrok s posebnimi potrebami. Izhodišča za pogovor so tri: socialna izolacija, čustvena regulacija v kroničnem stresu, partnerstvo v skrbi. Ko se pripravljam na vodenje pogovora, se sprehajam po simbolnih krajih, ki jih odpirajo nekatere knjige.

Osamljenost, tabu in pomen svetega

Statistika redno poudarja, kako zelo srečni so ljudje. Obstajajo lestvice, na katerih so vedno znova čisto v vrhu Skandinavci. Redkeje pa pove, kar preberemo v poročilu Svetovne zdravstvene organizacije iz junija 2025: vsak šesti človek je tako ali drugače prizadet zaradi osamljenosti, ki je neposredno povezana s približno 871.000 smrtmi letno. Globalna anketa iz leta 2024 kaže, da 33 % odraslih po vsem svetu poroča o občutkih osamljenosti. To je podatek, ki postavlja pod vprašaj intuitivno prepričanje, da je osamljenost zgolj problem starih. Najnovejše poročilo WHO ugotavlja, da so med vsemi starostnimi skupinami v resnici najsamotnejši najstniki med 13. in 17. letom starosti, saj jih 20,9 % poroča o osamljenosti. To je obenem generacija, ki je odrasla z največ digitalnimi stiki v zgodovini človeštva in je hkrati najsamotnejša generacija od vseh.

Javna sreča

Člani filmskega kluba si ogledamo film Sinners (2025), ki ga je režiser Ryan Coogler postavil v čas pred drugo svetovno morijo, in sicer v delto Misisipija. Že vnaprej nam je bilo zato jasno, da bomo imeli priložnost videti izjemne prizore tako iz narave kot vsakdanjega življenja tamkajšnjih prebivalcev ter poslušali prav tako izjemno bluesovsko glasbo, ki je že zdavnaj prežela sam izraz Delta Misisipija in postala njen nesmrtni simbol.

Kaj se nam dogaja ali česa avtoritarni ljudje ne razumejo

Ljudje smo kot simbolna bitja zavezani temu, kar imenujemo logika prešitja. To pomeni, da obstaja nekaj, kar retroaktivno podeli pomen vsemu simbolnemu polju. Živimo v takem polju, to pa pomeni, da pomeni ne drsijo, da znaki ne lebdijo brez sidra, da je polje urejeno. Ko prešitje deluje, ima skupnost občutek, da ve, kaj besede pomenijo, kaj je resnica, kaj je red, kaj je prav in kaj ni. Vsak član skupnosti ve isto, zdi se, da je svet urejen že od nekdaj in da bo vedno urejen.

Sodobne oblike hlapčevanja

Na konferenci Posameznik v skupnosti se je razvil občutek pripadnosti občestvu, ki sem ga dolgo pogrešal. V tistem kratkem času, ko smo bili skupaj, se je okrepil. Njegova moč je v ostrem nasprotju s praznino, ki sicer zeva v naših sodobnih življenjih.

Posameznik v skupnosti

Danes (7. april 2026) sem imel plenarno predavanje na konferenci z naslovom Posameznik v skupnosti. Spregovoril sem o čustvenem kapitalizmu, terapevtski kulturi in sočutnih skupnostih, ki jih v kulturi zmagovalcev in sodobnega individualizma zelo potrebujemo, zato sem hvaležen za povabilo. Zlasti sem izpostavil pomen napačnega razumevanja tega, kar je predstavil Abraham Maslow s svojo hierarhijo potreb, ki to sploh nikoli ni bila.

Šiba v šoli

Naj bo šiba v šoli ali ne?

Povod za ta dnevniški zapis je množica aktualnih, a navideznih razlag nasilja v šolah. Eni ga razlagajo z razpadanjem vrednot, z vseprisotnostjo socialnih medijev in z nasiljem v videoigrah. Take razlage ponujajo tako strokovnjaki kot politiki in tabloidni mediji. Anksioznost mladostnikov, ki jo je prav tako treba omeniti, pripisujejo pritiskom šolskega sistema, tržni konkurenčnosti in negotovosti prihodnosti. Take razlage ponujajo predvsem terapevti. Vse pogostejše psihološke obravnave otrok iz premožnih družin pa razlagajo z razvajanjem ali odsotnostjo starševske pozornosti – ker so starši preveč zaposleni z delom.

Zdi se, da so vse tri razlage legitimne, dobre in uporabne.