Na podlagi neštetih pogovorov z otroki in mladostniki, ki sem jih imel kot psiholog, prebranih knjig in brezkompromisnih, bolečih refleksij lastnega očetovstva, dolgih pogovorov z materjo najinih otrok in z njimi, ki so mi ponudili refleksije, zaradi katerih se postal boljši človek, je nastal tale zapis, ki ga ponujam v branje, in sicer kot manifest, zagovor otrokovih pravic, globok poklon otrokom in prošnja staršem oziroma skrbnikom, vzgojiteljem in učiteljem, naj ga skrbno preberejo in se nad njim zamislijo.
Otrok, ki je pravkar prišel na ta svet, se naslavlja na odrasle ljudi okoli sebe. Ker še ne zna pisati, me prosi, da jim v njegovem imenu napišem pismo. In sem ga. Prebral sem mu ga in avtoriziral ga je, zato sem pomirjen, da nisem dodal kaj svojega.