O inteligentnosti človeških bitij: vazelin kot politična kategorija

Razmišljam o inteligentnosti človeških bitij in njenih razsežnostih. Ima jih več, med njimi sta tudi socialna in čustvena inteligentnost. Verjetno bi se velika večina ljudi strinjala, da je zlasti v javnosti prav, če se skuša človek obnašati čim bolj inteligentno. In prav tako bi se verjetno strinjali, da je zapisano pomembno predvsem za demokratično izbrane predstavnike ljudstva.

V luči zapisanega zato pritegnejo pozornost izjave, kot je ta, povezana z denarjem, vazelinom in s skupnostjo LGBT, pa tudi ona, nekoliko starejšega datuma, o pocestniškem govorjenju žensk. Zakaj pritegnejo pozornost?

Pogovor z umetno inteligenco o tem, kako trenirati človeštvo

Hej, Claude. V najinih zadnjih pogovorih o tem, kar imamo ljudje med seboj, si dobro opisal predvsem politike, ki pozivajo ljudi, naj kritično razmišljajo, orisal si njihova prepričanja, kako je treba ljubiti domovino in ustvarjati družine, politika, ki je zase prepričan, da dobro dela in je uspešen, čeprav mu je mogoče dokazati ravno nasprotno. Do pike natančno si opisal politikovo razmišljanje o tem, katere misli so primerne in katere niso, kako pomembna je všečnost medijev, kakšna so razmerja med resnico in denarjem v kapitalističnem svetu, opisal si nedolžne mučenike demokracije.

Nedolžni mučeniki demokracije

Politik je nenavadno bitje. Če ga hvališ, je to priznavanje in potrjevanje njegovih izjemnih sposobnosti. Če ga kritiziraš, je to politični pregon. Če ga preiskujejo, je to dokaz, da dela dobro. Če ga ne preiskujejo, je to dokaz, da dela tako dobro, da si ga nihče ne upa preiskovati.

Denar in resnica

Politik izjavi: Ker mi ni všeč, kako poročate, boste ostali brez denarja.

Priznam, da sem za trenutek pomislil, da sem odprl učbenik politične sociologije iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko sem tekal naokoli kot otrok socializma. Potem sem pogledal datum. Bil je današnji. No, morda pa sem se znašel v Severni Koreji, si mislim. Ne, nisem se, ugotovim. Kje potem sem?

Živim v Sloveniji.

Zanimivo je, kako hitro človek pozabi, kaj je denar v demokraciji in kaj beseda demokracija zares pomeni. Ni namreč nagrada za poslušnost. Vsaj uradno ne.

Minister za primerne misli

Dober večer.

Prebral sem novico, da je minister ocenil, da so nekatere znanstvene teme preveč aktivistične. 

Ali je mogoče učiti kritično mišljenje?

Učence in dijake seznanimo z različnimi pogledi, različnimi svetovnimi nazori in preverjenimi dejstvi ter jih naučimo kritično razmišljati.

Del izjave je star in velikokrat ponovljen. Pogosto namreč slišimo, da je naloga šole učence naučiti kritično misliti. Trditev zveni danes skoraj samoumevno; kdo bi vendar nasprotoval kritičnemu mišljenju?

Toda prav tam, kjer se nekaj zdi samoumevno, se začne filozofija. In prav tam bi se moral začeti tudi naš dvom, kot je nekoč predlagal Descartes, skoraj v istem času pa tudi Francis Bacon.

Kaj pravzaprav pomeni učiti (drugega) kritično misliti?

Spomin, ki se vrne ob pravem času

Najprej se ni spomnil. Človek, ki naj bi drugemu grozil, da bo napadel njegovo življenje, ga uničil, poskrbel, da ne bo več vozil, in ga ustrelil, je sprva rekel, da se tega ne spomni. Kako olajšujoče. Kakšne stvari je včasih res najbolj kar pozabiti, da človeku ne obremenjujejo vesti. Denimo grožnjo s smrtjo. Ta lahko v hipu postane tako drobna reč, da zdrsne skozi spomin kakor kovanec skozi luknjo v žepu – nekaj, kar se zgodi mimogrede in izpuhti.