Resnično, zakaj bi v življenju reševali probleme, če je veliko lažje odložiti jih, pozabiti nanje ali verjeti, da se bodo magično razrešili sami od sebe? Pred njimi se lahko enostavno skrijemo.
Dokazovanje, kako srečni so danes ljudje, kako dobro jim gre in kako veliko prispevajo k obče dobremu, ima zanimivo vzporednico, o kateri redko spregovorijo.
Obstaja razlika med tem, kar je dobro, in tem, kar ni, med tem, kar gradi, in tem, kar uničuje. Lahko jo artikuliramo. Moč kritične misli pa ni v tem, da bi dobro artikulirala pozitivno in dokončno. V tem je nevarnost, kajti vsaka pozitivna dokončna artikulacija dobrega se sprevrže v dogmo. Moč kritične misli je negativna, je v zmožnosti odkrivanja in razkrivanja, dekonstrukcije in analize. Ljudje smo zanesljivejši v prepoznavanju, da je nekaj narobe – ta krutost, to poniževanje, to uničevanje –, kakor v tem, da bi celovito ujeli, kar je dobro. Ko nekdo muči otroka, ni nobenega dvoma, ko se sprašujemo, kaj je dobro življenje, pa dvom nikoli ne presahne. Adorno je zato vse življenje vztrajal, da to, kar je lažno, prepoznamo zanesljiveje kakor to, kar je resnično.
Podatki se ne ujemajo povsem, a so zelo pomenljivi. Mislim na število držav in ljudi, ki živijo v avtoritarnih družbenih režimih. Številke so različne, ker obstajajo različni kriteriji, kje je meja med demokratičnim in avtoritarnim načinom življenja. Ne obstaja enoznačno določljiva meja. Pa vendar.
Desne ideologije so ideologije zapiranja, ki ljudem obljublja in prinaša ugodje in zadovoljstvo. Zakaj ga prinaša, s čim ga prinaša in morda celo zagotavlja?
Začetno razmišljanje o razlikah med odprtostjo in zaprtostjo nas privede k razmisleku o razlikah med tem, kar je dobro za ljudi, in tem, kar ni. Na koncu pridemo do vprašanja, zakaj se politična desnica vzpenja in kje je zgodovinsko pogrnila politična levica.
Ne mislim na te ali one posameznike, pred katerimi naj bi bilo težko obdobje. Delno mislim na vzpon umetne inteligence in podnebne spremembe. Mislim pa zlasti na politično težko obdobje, pred katerim sta sama država Slovenija in slovenska družba. A naj bom konkreten.
Raziskava bi lahko imela tudi popularen naslov: Če boste to počeli vse življenje, lahko tveganje za Alzheimerjevo bolezen zmanjšate za 38 %. Njen pravi naslov je nekoliko drugačen: Associations of Lifetime Cognitive Enrichment With Incident Alzheimer Disease Dementia, Cognitive Aging, and Cognitive Resilience. Je torej o povezavah med kognitivno bogatitvijo, Alzheimerjevo boleznijo, kognitivnim staranjem in kognitivno odpornostjo ali rezilientnostjo. Objavljena je bila nedavno v reviji Neurology.
