Povečevanje blagostanja v državi

Naj na začetku zastavim aktualno vprašanje. Kakšno je blagostanje prebivalcev Gaze in Zahodnega brega, kjer nastajajo nove nezakonite izraelske naselbine, za katere je napredni svet že pred časom ugotovil, da pomenijo kršitev mednarodnega prava in so same po sebi vojni zločin?

Javna raba uma in tiha diplomacija

A veš, da sosed pri svojem delu spolno nadleguje osnovnošolke? Kaj, če bi njegovo početje obelodanili in izpostavili presoji javnosti? Ah, ne, tako izjavljanje ne bi imelo dodane vrednosti. Sicer sem pa jaz tako ali tako bolj za tiho diplomacijo.

Začarani krog izgubljanja kredibilnosti

Obstaja dvolična morala. Vsak človek jo pozna. Eno se kaže navzven, drugo je to, kar se dogaja v resnici. Kdor odpira teme, jo razgalja. In številni ljudje zaradi tega niso srečni. Ne marajo razgaljanja tem in moralne dvoličnosti. Zakaj ne?

Umetna inteligenca, diskurz univerze in pogoji duhovne rasti

Na začetku se še enkrat vprašam, ali imajo prav tisti kritiki, ki trdijo, da umetna inteligenca odgovarja na naša vprašanja znotraj Lacanovega diskurza univerze. Malo avtoironije: najprej vprašam umetno inteligenco.

Hipoteza pravičnega sveta

Toksični odnos. Glas v glavi mi pravi, da natanko vem, kaj se dogaja, a ne upam zapustiti te osebe. Bojim se, da bo vedno našla pot nazaj v moje življenje. Ne verjemite podobam, onkraj njih se dogaja bistveno več. Resnica je bolj čudna, nenavadna in tuja kakor fikcija. Tako reče v pogovoru Hayden Panettiere. Pogovor z njo je objavljen na tej strani: https://www.youtube.com/watch?v=vs6x8VUGXCw. Kaj je to: bistveno več?

Dostop do umetne inteligence, preverjanje znanja in kritično mišljenje

Mislim, da bi moral imeti vsak učenec in dijak in sploh vsak državljan brezplačen dostop do umetne inteligence. Zaradi učenja, raziskovanja, kritičnega mišljenja, pogovarjanja. Morali bi ga imeti že včeraj. A s tem ne mislim le na to, da imajo dostop. Mislim na več drugih stvari.

Dostop sam je premalo. Saj obstaja že sedaj. In kdor ga lahko plača, umetno inteligenco tudi na veliko uporablja. A tudi to ni dovolj. Vprašanje zato ni, ali omogočiti dostop vsem ali ne. Pravo vprašanje je, kdo je ob učencih in dijakih. Če ti dobijo zgolj dostop do naprave, je to lahko isto kot dostop do knjižnice brez knjižničarja.

Če ljudje sprašujejo umetno inteligenco in dobijo od nje odgovor, s tem preskočijo delo, ki je potrebno za razumevanje. Preskočijo pogovarjanje in raziskovanje, če o kritičnem razmišljanju niti ne govorim.

Zame umetna inteligenca ni naprava, ki mi daje odgovore, da mi ni treba brati knjig, znanstvenih člankov, brskati po arhivih in se pogovarjati. Daleč od tega. Je sogovorec, ki od mene terja, da ga preverjam, in jaz terjam od njega, da znova in znova pretehta svoje odgovore.

Claude, kaj bi ti rekel o mojem zapisu?

Življenjski potresi

Dušan Rutar

Pogled drugega me lahko spremeni v predmet. In množica je brez odgovornosti, ker posameznik v njej kratko malo izgine.

Nekaj pretresljivega je v tem, da izide knjiga z naslovom This Is Me: A Reckoning. Pretresljivo je zato, ker jo je napisala ameriška igralka Hayden Panettiere, ki je umrla v nedeljo, stara šestintrideset let. Knjiga je izšla maja letos in je takoj postala uspešnica. Že tu me zanima, zakaj je uspešnica in kaj to sploh pomeni, ko odštejemo dobičke.