Osebni trener za srečo in zdravje

Svet sicer ni pravičen do vseh ljudi, nikoli ni bil, a če si omislite osebnega trenerja, ste že na dobri poti k sreči, zdravju in blagostanju ali dobrobiti. To je še zlasti res, če osebni trener ve, katere vaje je treba delati.

Rekordi, ki jih je še treba postaviti

Viktor Frankl je v avtobiografiji z naslovom Moj odgovor življenju zapisal, da je redukcionizem nihilizem današnjega časa. Z njim se popolnoma strinjam, zato dodajam aktualni komentar: redukcionizem kot nihilizem prej ali slej privede do občutenja nesmiselnosti. Pravo nasprotje od cinizma in nihilizma je knjiga, ki jo je kmalu po drugi svetovni vojni napisal protestantski teolog Paul Tillich (The Courage to Be). V njej ne zagovarja le posameznikove skrbi za drugega, temveč njegovo skrb za brezpogojno, ki presega vsako pogojno vrednost in vsako partikularno vsebino.

Kar se je zgodilo kritičnemu razmišljanju

Pred nekaj leti je nastal izraz the Google-knowing problem; skoval ga je ameriški filozof Michael Lynch: vedeti, kje najti informacijo, ni isto kot vedeti. Ko otroku razložimo, kako nastane dež, in razume zvezo med izhlapevanjem, kondenzacijo in gravitacijo, ima znanje. Ko vpraša Google zakaj dežuje? in dobi odgovor, ima informacijo. Razlika med obema je velika: trditev, predelana skozi lastno razumevanje, ni isto kot podatek, shranjen v kratkoročnem spominu.

Duhovno razsvetljenstvo in šola prihodnosti

Kaj je duhovno razsvetljenstvo? Je za človeka kot duhovno bitje pomembno, da se razsvetli? Kaj ima od tega? In kaj ni razsvetljenstvo?

Kdo vpliva na nas

Oseba se sprašuje. Ali sem dober človek? Kaj, če nisem? Kako naj bom prepričana?

Vprašanj je še več.

Ali je pomembno, da je človek dober? Kaj sploh pomeni biti dober? In kakšen si, če nisi dober? Kakšna je filozofska zgodovina ideje dobrega, ki jo potrebujemo za razmišljanje o zapisanih vprašanjih?

Zastavljena vprašanja so dobra. Je v tem že kal razmišljanja o ideji dobrega?

Aristotel je rekel, da je. Dejstvo, da se človek sploh lahko vpraša glede sebe in ideje dobrega, je že začetek moralne poti. Kamen in stroj se ne sprašujeta o tem, zvezde in planeti tudi ne. Zgolj so, brez vprašanj in brez morale.

Človek je bitje z vprašanji in moralo.

Petdeset sklec

Vsako jutro vstanem ob isti uri. Najprej naredim petdeset sklec. To ni rutina brez smisla, je ritual, ki mi že desetletja veliko pomeni. O njem nisem prebral na medmrežju, saj ga takrat, ko sem začel, še ni bilo niti na obzorju. In nikoli kasneje nisem poslušal vplivnežev, ki svetujejo ljudem, kako naj živijo, kaj naj počnejo, da bodo aktivno in dolgo živeli. Ne zanimajo me njihovi nasveti, ker vedno zgrešijo bistvo. Zakaj bi me torej zanimali?

Suverenost dobrega in sodobni bullshit

Heidegger razmišlja v knjigi Bit in čas o človekovi duhovnosti, ki pa je ne povezuje z religijo, kot je sicer pogosto v navadi. Govori o nečem drugem. O razliki med Dasein ali tubit in dejstvom, da obstaja kamen ali miza. Kamen je preprosto tam, kjer je, in se tega najverjetneje ne zaveda. Nismo še videli, da bi mu šlo za lastno bivanje, da bi se spraševal o njem, zato sklepamo, da obstaja razlika. Človek namreč je bitje, ki mu gre v njegovem bivanju za samo bivanje, kar pomeni, da mu ni vseeno, ali obstaja. Morda je edino bitje, ki sprašuje, zakaj obstaja, kaj pomeni, da obstaja, kam gre, zakaj, čemu in kako.