O potrebi po nadzorovanju ljudi

Pisalo se je leto 1956. Na letnem srečanju ameriških psihologov sta se soočila Skinner in Rogers. Prvi je skušal dokazati, da je človeško vedenje bistveno določeno z okoljem in zgodovino okrepitev. Po domače: vedenje, ki se krepi, se ponavlja. Iz tega izpelje pomemben sklep: ljudi in njihovo delovanje je koristno in smiselno nadzorovati. Natančneje: bolje jih je nadzorovati dobro in skrbno premišljeno kot slabo in nenačrtovano. Nadzor ne sme biti prepuščen naključjem in ljudem, ki kaznujejo in uporabljajo za nadzor neznanstvene metode. Šele znanost lahko pove, kako načrtovati življenje ljudi, da bo na svetu manj trpljenja.

Neumnost ali zgolj drža?

Ali so navadni ljudje v očeh oblastnikov neumni?

Včasih se res zdi, da verjamejo, da so navadni ljudje lahkoverni, naivni in vodljivi. Verjamejo, da je mogoče z njimi manipulirati – zlasti z njihovimi čustvi. Prepričani so, da je dovolj, če imajo na voljo udobje in zabavo, kruh in igre, saj se potem ne osredotočajo na resna politična vprašanja in si ne zastavljajo vprašanj o pravi naravi oblastnih odnosov.

Oblastniki bi najraje videli – da so oblastniki še naprej in kolikor dolgo je mogoče. A zakaj?

Nadležnost demokracije in še o fašizmu

Če bi obstajal klub bralcev, v katerem bi sodeloval, bi sedajle predlagal v branje dve knjigi. O eni sem že spregovoril: Naomi Klein, Astra Taylor, End Times Fascism: And the Fight fort he Living World (september 2026). Druga je tale: Gil Durán, The Nerd Reich: Silicon Valley Fascism and the War on Democracy (izdana avgusta 2026).

Vir poguma in prihodnosti

Čez približno mesec dni, 22. oktobra 2026, bom gost nekega dogodka, ki bo potekal v okviru jesenskega programa MAO & Muzeja v skupnosti 4. Njegov naslov je Pogovor o prihodnosti, avtor pa  Gašper Medvešek.

O čem se bomo pogovarjali?

Kako se spremeniti

Morda vprašanje, zakaj se ljudje v vse bolj zmešanem svetu ne spremenimo, ni pravo.

Predpostavlja namreč posameznika, ki ve, da bi se moral spremeniti in kako, da je torej prav on nosilec spremembe. Ta se lahko nanaša samo nanj, lahko pa tudi na druge ljudi in končno na ves svet.

Radikalna reforma sveta in pogoji razpuščenosti

Začetek tega pisanja mora zaznamovati pomembna razlika. Če bi bil ameriški predsednik Trump res povsem odtrgan ali odtujen od realnosti, če bi povsem izgubil stik z njo, ne bi bil že drugič na svojem položaju. Ker ga zavzema, in sicer po volji ljudstva, je očitno, da nekaj vendarle zelo dobro zaznava in presoja. To so mednarodna razmerja moči, šibkosti nasprotnikov, zlasti pa pozornost občinstva. Politik ne more biti uspešen, karkoli že to pomeni, če ne razume zapisanega.

Razmišljanje o kritičnem razmišljanju

Ni naključje, da uvrsti francoski zgodovinar Jacques Le Goff  v središče svojih razprav o srednjeveških intelektualcih Petra Abelarda, saj je ta dobesedno paradigmatski primer kritično mislečega človeka. In naj kar takoj poudarim, da je za svojo kritično držo plačal visoko ceno. Tako zelo pričakovano! Kako se je torej vse skupaj začelo?