Nič novega ne povemo, če rečemo, da je denar sveta vladar. In ko ga ima nekdo na oblasti v roki toliko, da si ne moremo niti v fantaziji predstavljati, koliko ga je, postanejo nekatere družbene zadeve vredne resnega premisleka in kritičnega razmišljanja. Začetno vprašanje, ki si ga moramo ob tem zastaviti, izpostavi pomen in smisel fantazij, da ne rečem fantazem kot scenarijev, ki določajo, kako ljudje na videz spontano zaznavamo in razlagamo realnost. Če je torej fantazija začasni pobeg iz realnosti, pa je fantazma način, kako živimo realnost in se vedemo znotraj nje. Poglejmo najprej, o katerih fantazijah milijarderjev lahko govorimo, da bomo laže razumeli, kako se pretvarjajo v fantazme, znotraj katerih smo tudi sami, le da smo njihovi podložniki.
Ali torej obstajajo fantazije o svetovni prevladi ameriških tehnoloških kraljev, med katerimi prednjači Elon Musk? Odgovor na zastavljeno vprašanje je razorožujoče preprost in v svoji preprostosti zaskrbljujoč: obstajajo. Na vprašanje, kaj želijo in kakšen je njihov namen, namreč ni zelo težko odgovoriti, ker se odgovor ponuja sam od sebe. Tudi če se fantazije milijarderjev ne uresničijo, je pomembna ideja, da se ljudje včasih obnašajo po načelu ni pomembno, ali jaz verjamem (v lastne fantazije, denimo), zares pomembno je in deluje, da vi verjamete vanje (in se ukvarjate z njimi).
Fantazije po definiciji pomenijo vzporedni svet, drugi svet, ki je drugačen od tega, v katerem živimo. Ljudje jih oblikujejo na mentalnem igrišču, kjer se počutijo dovolj varne, da raziskujejo možnosti, želje in scenarije o drugačnem življenju, ne da bi morali prenašati posledice v realnem svetu. Psihologi zato poudarjajo, da jih lahko razumemo kot orodje čustvene regulacije, kar preprosto pomeni to: ko se zdi, da je realnost kratko malo preobremenjena, prezahtevna ali preveč omejujoča, so fantazije začasen pobeg v vzporedni svet, v katerem vsaj za kratek čas obvladujemo stres, bolečino, tesnobo in si damo duška, kot se reče. Ali nekoliko drugače rečeno: fantazije nam omogočajo, da izkusimo želene občutke ali doživimo nekaj, česar trenutno nimamo na voljo.
Ko pa govorimo o fantazijah o svetovni prevladi, je zadeva zelo resna, ker nenadoma niso več fantazije, temveč so fantazme. Fantazije imajo namreč tudi ustvarjalno vlogo pri reševanju problemov. Pomagajo nam oblikovati scenarije po načelu »kaj če« in razvijati nove rešitve. Zdi se, da je to super dobro. In tudi je, če opazujemo fantazijsko igro otrok, ki je tudi sicer zelo pomembna za otrokov kognitivni razvoj – pomaga jim razumeti abstraktne koncepte in razvijati čustveno inteligentnost.
Močno pa dvomim, da fantazije o svetovni prevladi, ki se pretvarjajo v fantazme, pomagajo razumeti abstraktne koncepte in razvijati čustveno inteligentnost. Preprosto ne verjamem, da je to mogoče. Če bi bilo, ne bi govorili o prevladi, sploh pa ne o svetovni prevladi.
In če razmišljamo o fantazijah/fantazmah o svetovni prevladi ameriških tehnoloških kraljev, je vse skupaj še bolj jasno, saj že slutimo, da želijo vladati in nad kom. Fantazije nam lahko pomagajo razjasniti naše vrednote in želje, in če so to vrednote in želje tehnoloških kraljev, takoj izvemo več o tem, česa si v življenju resnično želijo ali česa nočejo. So namreč kompas, a ne za osebno in duhovno rast. Iz psihološke prakse vemo, da je večina fantazij zdravih in prilagodljivih, vemo pa tudi, da so nekatere zelo problematične, saj ovirajo sodelovanje v resničnem življenju ali postanejo primarni mehanizem za obvladovanje na račun dejanskega reševanja problemov.
Funkcijo in vlogo fantazij/fantazem tehnoloških kraljev lahko povzamemo tako.
Elon Musk razmišlja o kolonizaciji Marsa in trajnostni energetski infrastrukturi, kar kaže na fantazije o tem, da bo človeštvo postalo večplanetarna, tehnološko napredna civilizacija, v kateri bi zlahka nadzorovali ljudi s pomočjo možganskih čipov. Zdi se, da so drugi tehnološki kralji bolj osredotočeni na digitalno infrastrukturo in povezljivost, kar kaže na morebitne fantazije o nadzoru temeljnih razsežnosti medsebojnega delovanja ljudi oziroma skupnega življenja. Obstajajo tudi milijarderji, ki se osredotočajo na raziskave dolgoživosti in biotehnologijo, kar kaže na fantazije o radikalnem podaljšanju človeške življenjske dobe in zmožnosti za dolgoživost.
Zdi se torej, da je rdeča nit fantazem tehnoloških kraljev obsežna preobrazba družbenega življenja in vplivanje na prihodnji obstoj človeštva. Prepoznavamo jih kot nadzor nad ključno infrastrukturo (digitalno, fizično, finančno) naših življenj, nad sistemi in platformami, od katerih je odvisen velik del človeštva.
Leninovo sto let staro spraševanje, kaj storiti, dobi tako povsem nove razsežnosti družbene preobrazbe, ki so revolucionarne, le ljudje so nekje ob strani, saj so tehnološki kralji fascinirani predvsem s tehnologijami, veliko manj, če sploh, pa z ljudmi. In če resno premislimo, da ima Musk kot najbogatejši človek na svetu poseben status pri Trumpu, ki ga ima za svojega napadalnega psa (attack dog), kot piše v prispevku z naslovom Trump said to see Elon Musk as useful activist after spending deal showdown (Hugo Lowell, The Guardian, 21. december 2024), so lahko zadeve nenadoma bistveno drugačne, kot jih lahko upodobijo katerekoli fantazije, in bolj skrb zbujajoče, kot si morda mislimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar