V polju sodobne družbe se znajdemo pred svojevrstno obliko nihilizma, ki se maskira v svoje nasprotje. Ta novodobni korporativni nihilizem, zakrit v jeziku uspeha, samoizpopolnjevanja in osebne rasti, paradoksno odvzema življenju globlji pomen, hkrati pa obljublja izpolnitev z minljivimi zunanjimi dosežki in pokvarljivimi materialnimi pridobitvami.
Nietzschejev koncept Übermensch, pogosto napačno preveden in napačno razumljen kot »Superman«, ponuja osupljivo nasprotje temu korporativnemu idealu. Predstavlja najboljšo realizacijo človeškega potenciala, to pa je daleč od sodobnega priganjanja ljudi k samopreseganju, samoaktualizaciji, samoizpopolnjevanju, optimiziranju sebe ter popolnosti in perfekcionizmu. Nadčlovek je namreč način, kako človek postaja to, kar v resnici je, medtem ko v celoti sprejema svojo naravo.
Übermensch najprej pravi »da« življenju, vključno z njegovim trpljenjem in izzivi. Ljudi poziva, naj prepoznajo in presežejo omejitve, ki jih nalagajo ozke družbene definicije uspeha. Roti jih, naj pogledajo dlje od privlačnosti propagande, novoreka in žargona o »uspešnem življenju«. Prevzema polno odgovornost za oblikovanje svojega življenja in sveta okoli sebe. To ni »odgovornost«, ki jo oglašujejo na korporativnih seminarjih, ki pogosto ne pomeni nič drugega kot sprejemanje krivde za napake v zmontiranem sistemu. Namesto tega radikalno sprejema svojo vlogo ustvarjalca pomena v svetu, ki nima inherentnega namena. Ta ideal človeškega razcveta zajema življenje v vsej njegovi kompleksnosti in izzivih.
Za razliko od korporativnega ideala, ki si pogosto prizadeva poenostaviti življenje v lahko prebavljive zvočne utrinke in hitre popravke, Übermensch priznava, da resnična rast izvira iz spopadanja z življenjskimi inherentnimi nasprotji in težavami. Obsedenost korporativnega sveta s samoizboljševanjem pogosto vodi v paradoksno stanje nenehnega nezadovoljstva. Vedno namreč obstaja še en cilj, ki ga je treba doseči, drugi tekmec, ki ga je treba preseči, drugi izdelek, ki ga je treba pridobiti.
Übermensch pooseblja koncept 'amor fati' – ljubezen do usode. V svetu, v katerem je Bog mrtev, najde smisel in namen tako, da oboje ustvarja. Je ustvarjalec življenja, njegov kreator. Obenem predstavlja odgovor na krizo smisla v sodobni družbi, obsedeni z rastjo in nenehnim kopičenjem vsega. Res je, da vključuje premikanje preko lastnih meja in preoblikovanje samega sebe, vendar zavrača čredno mentaliteto, vključno z zahtevami kapitala po upravljanju in optimiziranju življenja.
Do družbenih norm in množičnih mnenj ima kritično distanco, zato nanj ne vplivajo. Medtem ko korporativni nihilizem spodbuja čredno miselnost pod krinko »ekipnega duha« ali »korporacijske kulture«, Übermensch stoji ločeno, razmišlja neodvisno in kritično. Razmišlja neodvisno in ni pod vplivi občih čustev in občutkov, mnenj in nasvetov, kako živeti. Sprejema negotovost življenja in ne išče tolažbe niti v absolutnih resnicah niti v dogmah. Zadovoljuje se z dvoumnostjo in s kaotično kompleksnostjo obstoja. V dobi osebnih blagovnih znamk in kuriranih spletnih oseb nas spominja na vrednost pristnosti. To ni izmišljena avtentičnost vplivnežev na družbenih medijih, temveč je pristna usklajenost med lastnimi notranjimi vrednotami in zunanjimi dejanji.
Pot, ki jo ustvarja Übermensch, nikakor ni lahka. Potreben je pogum za dvom o družbenih normah, moč za ustvarjanje lastnih vrednot in odpornost za soočanje z življenjskimi izzivi brez iskanja preprostih pobegov. Zahteva, da se soočimo s praznino, ki jo je pustila za seboj »smrt Boga« – izguba tradicionalnih virov pomena –, in je ne zapolnimo s potrošništvom ali korporativnim plezanjem po lestvici, temveč z lastnim ustvarjenim namenom.
Übermensch v celoti izraža Nietzschejev koncept »volje do moči«, ki pa niti slučajno ni volja do oblasti nad drugimi ljudmi, še nad seboj ne. Ne gre za prevlado nad drugimi, kot pogosto mislijo ljudje, temveč za samoobvladovanje in ustvarjalno izražanje.
Skratka, Nietzschejev Übermensch ponuja močan protistrup nihilizmu sodobne korporativne kulture, ki se ljudem paradoksno kaže kot množica pozitivnih nasvetov in predlogov, kako izpolniti življenje, najti smisel in biti srečen. S tem, ko nas poziva, naj ustvarjamo pomen, namesto da ga »kupimo« že izgotovljenega in zapakiranega, nato pa le še porabljamo, naj sprejmemo življenjske zapletenosti, namesto da iščemo preproste odgovore, ki nam jih kriče ponujajo krošnjarji, in naj prevzamemo resnično odgovornost za svoj obstoj, zagotavlja pot do pristnega človeškega razcveta. V svetu, v katerem vse bolj prevladujejo korporativne vrednote in meritve, nas ideja Übermensch opominja, da pri resničnem samopremagovanju sploh ne gre za tekmovanje z drugimi ljudmi ali kopičenje bogastva, temveč za to, da postanemo, kar v resnici že smo, in ustvarjamo vrednote, ki potrjujejo življenje v vsem njegovem bogastvu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar