Hvala bogu so številni psihopati in ljudje s psihopatskimi značilnostmi varno za zapahi, ker so obenem tudi kriminalci. Ni pa v redu, da so prav tako številni ljudje z natanko enakimi značilnostmi in zmožnostmi ne le na svobodi, kar pomeni, da se svobodno sprehajajo po svetu, temveč nekateri od njih zasedajo tudi močne družbene položaje, ker hočejo moč, ki jih fascinira, hočejo oblast in nadzor nad ljudmi, zaslužijo vrtoglave plače, mediji jih hvalijo, ljudje jim sledijo in jih občudujejo, ne da bi postali pozorni na sumljive lastnosti, ki jih imajo, a jih spretno zakrivajo, včasih razkazujejo, po potrebi zanikajo in tajijo.
Govorim o ljudeh, ki so praviloma izjemno inteligentni in znajo neverjetno spretno uporabljati svoj šarm, zlasti pa kameleonske sposobnosti, ki jim omogočajo sprotno prilagajanje in bliskovito oportunistično spreminjanje vedenja, da vedno znova začarajo ljudi ali pa jih preprosto manipulirajo in na koncu zmanipulirajo, da jim verjamejo, jim sledijo in jim jedo iz roke, potem pa jih odvržejo kot staro cunjo, ker postanejo zanje neuporabni in nekoristni.
Ljudem znajo nalagati občutke krivde, spretno jih spravljajo v stisko, da se počutijo nemočne, neumne in manjvredne, sekajo po ljudeh, ki se pogosto kljub temu plazijo okoli njih. So ostri, napadalni in zajedljivi, ljudje pa zmotno mislijo, da so direktni in odločni, da znajo v pravem trenutku udariti po mizi in so rojeni za voditelje.
A taki ljudje v resnici za seboj puščajo razdrte in poškodovane odnose, uničene družine, travmatizirane otroke. Selijo se drugam in vedno znova najdejo občudovalce.
Naj naštejem nekaj pogostih izrazov in besednih zvez ljudi s psihopatskimi značilnostmi, ki običajno ne vzbudijo nobene pozornosti, ker se na žalost zdijo ljudem skoraj samoumevne in celo »naravne«: Nič nisi vreden, iz tebe nikoli nič ne bo; Ti si nor; Nihče drug te nikoli ne bi ljubil; Brez mene nisi nič; Preveč si občutljiv; Vedno zamočiš stvari; Tako si neumen; Moralo bi te biti sram; Pretiravaš; Domišljaš si stvari.
Take izjave boste verjetno slišali še danes, v učilnici, na televiziji, v predavalnici, v parlamentu etc. in možno je, da vas ne bodo zmotile, čeprav sodijo v red psihopatskega vedenja, kar pomeni, da bi vas morale vsaj malo zmotiti.
In ne sme biti nesporazuma. Ko govorim o psihopatskih značilnostih ljudi in njihovega vsakdanjega vedenja, nikakor ne mislim le na serijske morilce, ki posiljujejo ženske, režejo njihova telesa in jih nato zakurijo v peči ali pa masturbirajo nad njimi. Ne, daleč od tega. Ti so v glavnem za zapahi, kot rečeno.
Mislim na ljudi, ki jih srečujete. Mogoče ne vsak dan, v glavnem pa ne veste, da imajo take značilnosti. In katere so?
Psihopatija je sindrom. Zanj so značilni zlasti grandioznost, izjemna zmožnost laganja in manipuliranja z informacijami, zlasti pa z ljudmi, pomanjkanje sočutja, empatije, obžalovanja. Značilna so tudi zelo plitka čustva, pogosto pa predvsem pozitivnih čustev niti ne premorejo, razen kolikor jih umetno uprizarjajo. Njihov življenjski slog zaznamujejo egocentričnost ali osredotočenost nase, agresivnost, impulzivnost, nagnjenost k prevzemanju tveganja za pustolovska in drzna, celo predrzna dejanja, v katerih uživajo. Zelo slabo obvladujejo svojo jezo ali pa je sploh ne obvladujejo, ljudje pa jih tolerirajo in opravičujejo njihove izbruhe, kar jih dodatno okrepi.
Psihopatski posamezniki se nagibajo k impulzivnemu delovanju, pomembno pa je, da se ne vznemirjajo zaradi posledic svojih dejanj, dokler ta dejanja vodijo v takojšnje občutenje zadovoljstva s seboj ali osebno korist. Poleg tega zaradi slabe moralne občutljivosti sodelujejo v nemoralnem vedenju, druge ljudi pa obravnavajo kot predmete z uporabno vrednostjo. Vseeno jim je, kako njihovo vedenje vpliva na druge ljudi, ki jih niti ne cenijo niti ne spoštujejo.
Psihopatske značilnosti so glavni dejavnik tveganja za vpletenost v nasilje med intimnimi partnerji. Mislim na fizično, spolno in/ali čustveno nasilje, zlasti pa na moralno, etično in duhovno nasilje, ki je pogosto zaradi nasilneževe inteligentnosti skoraj nevidno in ga niti intimni partnerji preprosto ne prepoznajo.
Kako še prepoznavamo psihopatsko vedenje?
Čustveno zlorabljajo ljudi tako, da vztrajno iščejo napake v njihovih dejanjih, videzu ali odločitvah. Manipulirajo z njimi, da začnejo dvomiti o lastni resničnosti ali spominih. Uporabljajo slabšalne izraze in spuščajo omalovažujoče opazke. Eksplicitno ali implicitno grozijo s škodo, zapustitvijo osebe ali kaznovanjem. Žrtev skušajo odrezati od prijateljev, družine ali podpornih sistemov. Izvajajo pretirano kontrolo nad življenjem, odločitvami ali dejanji druge osebe. Prenehajo komunicirati z njimi in jih tako kaznujejo.
Za psihopatsko vedenje je zelo značilno sramotenje in omalovaževanje osebe pred drugimi ljudmi, zanemarjanje ali banaliziranje njenih čustev ali izkušenj. Večno prelagajo krivdo za težave in probleme na druge in jih obtožujejo za vse, kar gre po njihovem mnenju narobe – na primer v partnerskem odnosu. So zelo nepredvidljivi in zelo pogosto nihajo med prijaznostjo in krutostjo.
Psihopatsko je tudi uporabljanje ljubezni kot orožja: zadrževanje naklonjenosti kot kazen ali manipuliranje z ljubezenskimi izjavami. Naj dodam še uporabo verskih ali duhovnih prepričanj za nadzor ali manipulacijo žrtve, ki jo nenehno podcenjujejo ali ignorirajo njene dosežke, nenehno primerjanje žrtve z drugimi ljudmi, ki so kajpak vedno boljši od nje, čustveno izsiljevanje v obliki groženj s samopoškodovanjem ali samomorom.
Psihologija ljudi pa ve tudi to, da na žalost ljudje, ki so čustveno zlorabljeni, sčasoma pogosto pokažejo enak vzorec vedenja in začnejo čustveno zlorabljati druge ljudi. Nihajo med nasilnim vedenjem in navidezno prijaznostjo ali obžalovanjem, kar ustvarja krog zlorabe, ki ga žrtve težko prepoznajo ali se mu izognejo. Pomembno je vedeti, da je čustvena zloraba lahko izjemno subtilna in zahrbtna, zaradi česar jo je težko prepoznati, zlasti za tiste, ki jo doživljajo. Če se nekdo v razmerju stalno počuti prestrašenega, tesnobnega, zaskrbljenega ali ničvrednega, je to zelo verjetno znak čustvene zlorabe.
In da ne bo kdo pomislil, da je takega vedenja ljudi k sreči zelo malo. Ker ga je zelo veliko.
Študije konsistentno potrjujejo razširjenost nasilja med intimnimi partnerji in govorijo kar o svetovnem problemu, ki se pojavlja v razmeroma visokih stopnjah, zlasti pri ženskah. Vsaj ena od štirih žensk je tako deležna fizičnega nasilja, čustvene in duhovne zlorabe pa so še pogostejše (vir: Svetovna zdravstvena organizacija).
Ni komentarjev:
Objavite komentar