Zgodovinsko dejstvo je, da v času rojevanja renesanse, takrat tega izraza sploh še niso uporabljali, v 15. in 16. stoletju, ko že tiskajo knjige, zahvaljujoč Gutenbergu, skoraj nihče ne bere znanstvenih knjig, kolikor jih je sploh bilo, ali filozofskih razprav. Daleč od tega. Ljudje radi berejo priročnike za lov na čarovnice, privlačne religiozne zgodbe in še privlačnejše vraževerne pripovedi. Založniki si manejo roke, bralci so srečni, ker domnevno dobivajo natanko tako čtivo, kot ga želijo. Kopernika ne bere nihče, če odštejemo nekaj prvih modernih znanstvenih zanesenjakov. Geslo dneva je zato nadvse preprosto: ne tiskajte znanstvenih in filozofskih knjig, v njih je sicer resnica, a so dolgočasne, tiskajte raje priročnike za lov na čarovnice, knjige bodo šle za med. In so šle. Prvo polovico 17. stoletja potem zaznamuje še tridesetletna verska in politična vojna, ki jo je Descartes spremljal v živo, če lahko tako rečem.
Pol tisočletja in več pozneje. Renesanse ni več, razsvetljensko obdobje je za nami, z nami so korporacije, medmrežje in umetna inteligenca. Geslo dneva: ne ponujajte ljudem znanstvenih knjig in filozofskih razprav, zlasti ne dolgih, so preveč dolgočasne, čeprav so polne resnic, ponudite jim raje platforme za kratke videe, fotke in vse drugo iz sveta vraževerja, zabave in teorij zarot, šlo bo za med. In gre.
Življenje dinamično, ljudje so nenehno v gibanju, ves čas se nekaj dogaja.
Človek je kajpak organsko bitje. Izolirajte nekaj njegovih celic in jih umetno vzdržujte v stanju nenehne dejavnosti. Onemogočili boste obdobja celičnega »počitka«, ki so sicer ključna za procese, kot so sinteza beljakovin, popravilo celic in čiščenje odpadnih produktov presnove. Motnje v celičnem ritmu bodo prispevale k različnim zdravstvenim težavam, vključno s presnovnimi motnjami in celo k raku. Celice bodo čez čas preprosto umrle.
Zakaj se neorganski algoritmi, ki ne potrebujejo nobenega počitka, pretvarjajo, da so ljudje, če pa niso? In zakaj jim ljudje kot živa bitja verjamejo, da so bolj človeški od njih samih, če pa niso?
Vse to se dogaja v družbenem polju, zato je začetna misel za razmišljanje o vprašanjih precej preprosta: kar je dobro za korporativni biznis, ni nujno dobro za ljudi. Algoritmi, ki jih uporabljajo korporacije, so koristni za optimiziranje biznisa, kar je pomembno za povečevanje dobičkov, človeška življenja pa niso taka, da bi jih lahko optimizirali, poleg tega niso zavezana principu povečevanja dobičkov, zato je nujno razumeti, zakaj ljudje tako pogosto vendarle pristajajo na to, kar jim narekujejo korporativni algoritmi.
Ljudje moramo vsak dan spati nekaj ur, moramo počivati, medtem ko algoritmi delajo 24/7, ne potrebujejo počitka, zanje ne obstajajo poletja in ne obstajajo zime, nimajo počitnic in dopusta in so ves čas optimalni. Kako naj ljudje tekmujejo z njimi, a je svet dokončno postal blazen?
V takem svetu je vse ves čas vključeno, vklopljeno, kar pomeni neprekinjeno delovanje, pa naj gre za trgovine, tovarne, televizijo ali medmrežje. Ni počitka, ni niti predviden, ni zmanjševanja ritma, ni upočasnjevanja.
Naj zato navedem nekaj aktualnih spoznanj.
Številni ljudje so ves čas aktivni, ves čas so v pripravljenosti na akcijo, še ponoči. Njihov živčni sistem je ves čas v pogonu, kar pomeni, da je preobremenjen, saj potrebuje počitek. Ljudje so preobremenjeni z informacijami, ki so v glavnem smetje, kot pravi Harari. Nimajo jih premalo, temveč jih imajo preveč. Njihova pozornost je kratka, saj sicer ne bi mogli predelati niti procenta teh domnevno tako nepogrešljivih informacij; v resnici je večina informacij, ki se vali čeznje, povsem neuporabnih in brezveznih. Ujetost v nenehni tok informacij in dražljajev iz digitalnih naprav, socialnih medijev itd. zmanjšuje sposobnost za globoko osredotočenost, kritično mišljenje in analizo. Hitri zvočni posnetki in naslovi pogosto nadomeščajo niansirano razumevanje. Pretirano zanašanje na tehnologijo spodkopava nekatere miselne sposobnosti in zmanjšuje sposobnost samostojnega razmišljanja ali kreativnega reševanja problemov. Obstajajo dokazi, da ljudje berejo manj knjig, zlasti daljših vsebin. To lahko negativno vpliva na besedni zaklad, analitično razmišljanje in sočutje. V šolah se še vedno preveč poudarja pomnjenje informacij na pamet namesto kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti. Algoritmi socialnih medijev, ki nam prikazujejo vsebine, s katero se že strinjamo, zmanjšujejo izpostavljenost različnim stališčem in omejujejo intelektualno rast. Zmožnost takojšnjega dostopanja do informacij ali zabave zmanjšuje sposobnost potrpežljivosti, globokega učenja in odloženega zadovoljstva. Zmanjšanje osebnih socialnih interakcij lahko vpliva na razvoj nekaterih veščin socialne in čustvene inteligentnosti. Sposobnost hitrega iskanja kateregakoli dejstva na spletu lahko zmanjša zaznano potrebo po ponotranjenju in globokem razumevanju informacij. Pogosto opravljanje več nalog sočasno »usposablja« možgane za odvračanje pozornosti namesto za stalno osredotočenost. Prekomerno gledanje video vsebin ali drsenje po virih socialnih medijev spodbuja pasivno potrošnjo namesto aktivnega ukvarjanja z idejami.
Sledi prepotrebni obrat k Platonu.
Filozof je vsekakor zagovarjal globoko zanimanje za ideje. V njem je prepoznal pot, po kateri se človek vzpenja. Kam?
Platonovo razumevanje vzpenjanja je metaforični vzpon uma in duše. Predstavlja napredovanje od razumevanja posameznih primerov do razumevanja univerzalnih resnic, od mnenja do znanja, od materialnega do idealnega.
Ključno je, da je Platon to potovanje razumel kot intelektualno in moralno obenem. To pomeni, da postane človek, ko se dokoplje do resničnega razumevanja, tudi krepostnejši in bližje božanskemu.
V vsakdanjem življenju pa boste vedno znova srečali ljudi, ki svoja mnenja o čemerkoli, ker se domnevno spoznajo na vse, stresajo okoli sebe tako kot tisti teksaški kavboj s puško, ki se hvali, da vselej zadene v sredino tarče.
Postavi se pred hlevski zid in s precejšnje razdalje izstreli vseh šest krogel. Potem z veseljem pokaže presenečenim obiskovalcem tarčo, na kateri je videti, da je izjemno, skoraj čudežno natančen, saj je nekaj krogel očitno zadelo sam center tarče.
Ne izda pa jim, da je najprej streljal, nato pa okoli lukenj narisal tarčo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar