Povabili so me k izvedbi delavnic s področja čustvene inteligentnosti. Izvajal jih bom naslednji teden. Zanje sem se odločil, ker je čustvena inteligentnost sorazmerno mlad koncept, ki je zagledal luč javnega sveta šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi česar je relativno nov v primerjavi z drugimi psihološkimi teorijami, pa tudi zato, ker obstaja vrzel v znanju med akademskim in javnim: veliko niansiranih raziskav o čustveni inteligentnosti ostaja v akademskih krogih in niso v celoti prežele javne zavesti. V njej se zato kopičijo žargon, klišeji ter včasih do skrajnosti popačene in poenostavljene predstave o čustveni inteligentnosti. In trenutno ni šans, da bi to poplavo zajezili.
Čustva in njihove interakcije s kognicijo so zapleteni in kompleksni procesi, zaradi česar je težko posredovati celotno globino čustvene inteligentnosti s preprostimi izrazi. V tem pa že tiči problem, ki se ga ljudje največkrat niti ne zavedajo.
Izobraževanje in usposabljanje na področju čustvene inteligentnosti je zato zelo potrebno. Tudi zato, ker je ideja, da je čustvene sposobnosti mogoče izboljšati, očitno izjemno privlačna za kapitalistične trge, na katerih se množijo izdelki in storitve, povezani s čustveno inteligentnostjo, pa tudi za ljudi, obremenjene z žargonom o samouresničevanju, osebni rasti in optimiziranju sebe.
Zapisano velja zlasti v poslovnem svetu, v okoljih podjetij in korporacij, v katerih pogosto prepoznavamo poenostavljene različice čustvene inteligentnosti za enostavno implementacijo, za katero največkrat skrbijo guruji in samooklicani strokovnjaki brez dobrega vpogleda v psihologijo in druge vede, potrebne za razumevanje čustvene inteligentnosti. Obstaja celo industrija čustvene inteligentnosti, vključena v žanr samopomoči, ki pogosto daje prednost dostopnim, akcijsko usmerjenim pristopom pred akademsko strogostjo.
Kompleksne ideje, potrebne za razumevanje čustvene inteligentnosti, so zato pogosto poenostavljene, da bi jih naredili bolj tržne in jih je lažje uporabiti. Napačne razlage in prekomerno širjenje idej in praks čustvene inteligentnosti so tako že sprožili njeno uporabo na področjih, ki presegajo prvotni obseg, zato se vsaj nekateri psihologi držijo za glavo, medtem ko drugi mastno služijo.
Za razumevanje čustvene inteligentnosti potrebujemo poglobljena znanja s področja, kot so psihologija osebnosti, socialna, kognitivna in evolucijska psihologija, nevroznanost, kognitivna znanost in evolucijska biologija ter druga področja, zaradi česar jo je težko sintetizirati in celovito komunicirati.
Mediji kljub temu brez sramu in slabe volje pogosto poenostavijo zapletene koncepte, kot je čustvena inteligentnost, da postanejo bolj dostopni, včasih za ceno natančnosti. Osredotočajo se na hitre rešitve, zato predstavljajo čustveno inteligentnost kot preprosto rešitev zapletenih problemov, kar pa ne odraža njene prave narave, zlasti pa tako početje ni moralno in etično.
Da bi rešili to situacijo, obstaja potreba po boljšem obveščanju javnosti o znanstvenih dognanjih, bolj kritičnem ocenjevanju trditev in izdelkov o čustveni inteligentnosti. Morda bo to pomagalo premostiti vrzel med bogatim, niansiranim razumevanjem čustvene inteligentnosti v znanstvenih krogih in njeno pogosto preveč poenostavljeno predstavitvijo v popularni kulturi.
In naslov mojih delavnic – Čutiti ali ne čutiti, to je zdaj vprašanje – ni nastal po naključju. V kulturi, v katero smo potopljeni, pomeni biti čustveno inteligenten, kar zopet pomeni čutiti, razumevati, kar nekdo čuti, to pa tudi artikulirati in ustrezno izraziti, še vedno nekaj skoraj nezaslišanega. Je nekaj, kar zlasti ne velja za moške, kar pomeni polovico populacije, ker niso tako »čustveni«, je torej nekaj, kar velja bolj za ženske, za drugo polovico, obenem pa je tudi nekaj, kar je »premehko« za ta svet, v katerem mora biti človek trd, kar se včasih kaže v količini mišic, ki jih ljudje potem razkazujejo drugim ljudem, ki jih nimajo tako veliko, da se slednji slabo počutijo, pomeni pa tudi biti neizprosen, tekmovalen, zlasti pa optimalen in opremljen z jekleno voljo in železno disciplino.
Sprejemanje čustvene inteligentnosti kot pomembnega organskega dela človekovega vedenja do vseh drugih živih bitij, zlasti pa delovanja? Bo še trajalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar