Pomislite na žalostno in paradoksno nasprotje med izjemnim bogastvom katoliške Cerkve, ki se kopa v zlatu, lastništvu nad stavbami, zemljo, gozdovi in neskončno dragimi umetniškimi stvaritvami, ter pridiganjem njenih dostojanstvenikov, da je krščanstvo usmerjeno zlasti k najnižjim družbenim slojem, tj. k revnim, ubogim, zatiranim, marginaliziranim ljudem. Iz zgodovine prvotnih kristjanov in načinov njihovega življenja, ki so jim pomagali ohraniti se do današnjih dni, pa se oglašajo precej drugačni glasovi, ki dajejo misliti.
Wayne Meeks je bil profesor svetopisemskih študij na Univerzi Yale. Umrl je januarja leta 2023 v visoki starosti. Napisal je več knjig, med njimi sta knjiga z naslovom The First Urban Christians: The Social World of the Apostle Paul (Prvi urbani kristjani: družbeni svet apostola Pavla), ki je izšla leta 1983, ter knjiga z naslovom The moral world of the first Christians (Moralni svet prvih kristjanov), ki je izšla tri leta pozneje. Zakaj ju omenjam? Ker sta zelo dobri in poučni za vse, ki se želijo poučiti o pravih krščanskih vrednotah, zlasti pa za vse, ki želijo vrednote tudi živeti, ne le omenjati, ko se ponudi priložnost.
V knjigi o prvotnih urbanih ali mestnih kristjanih Meeks mojstrsko dekonstruira konvencionalno pripoved o zgodnjih krščanskih skupnostih. Njegov pregled družbenega statusa in poklicev takratnih kristjanov izpodbija številne poenostavljene predpostavke oziroma domneve, ki vztrajajo še danes. V nasprotju z romantiziranimi prikazi zgodnjega krščanstva kot izključno gibanja marginaliziranih revnih ljudi razkriva, da zgodnjekrščanske skupnosti niso bile tako enotno revne ali nemočne, kot so domnevali, temveč so vključevale raznolike družbene sloje. Obrtniki, mali trgovci, svobodnjaki in celo nekateri posamezniki z zmernimi ekonomskimi sredstvi so bili sestavni del teh skupnosti. Zakaj je taka dekonstrukcija konvencionalnih pripovedi pomembna za nas, ki živimo v 21. stoletju, v katerem vse bolj vladajo nad nami milijarderji?
Pomembna je, ker večina ljudi in večina znanstvenikov še vedno ne ve, da brez interpretacije ni dejstev, kot poudarja Meeks (str. 5). Ljudje zmotno verjamejo, da najprej obstajajo od njih neodvisna objektivna empirična dejstva, ki jim sledi interpretacija. V resnici pa je vsako dejstvo posledica teorije ali interpretacije. Vsako opazovanje sveta namreč potrebuje stališče, niz povezav, kot poudarja avtor. Čisti empirik bi se zato utopil v nesmiselnih vtisih (…) Zbiranje dejstev brez vsakršne teorije prepogosto pomeni nadomeščanje teorije z domnevno zdravo pametjo (prav tam).
Za naše razumevanje sveta je torej bistveno, iz katerega zornega kota ga opazujemo. Kritično razmišljanje je zopet adut, ki ga moramo imeti ves čas v rokavu, da ne postanemo podložniki »avtoritet«, ki trdijo, da vedo, kakšna so dejstva sveta.
Dekonstrukcija konvencionalnih pripovedi o prvotnih kristjanih tako ne govori ne o strahu kmeta pred mestom ne o aristokratovi samozavestni oblasti nad polisom in choro. Ko tako Pavel retorično popisuje kraje, kjer se je na svojih potovanjih znašel v nevarnosti, deli svet na mesta, puščave in morje (2 Kor 11,26). Njegov svet ne vključuje chore, produktivnega podeželja; zunaj mesta ni ničesar — erêmia (prav tam, str. 9). Nekoliko pregnano zato lahko rečemo, da je prvotno krščanstvo veliko bolj doma v mestih kot pa na podeželju. Bistvo, ki ga je treba poudariti, je preprosto to, da je bilo Pavlovo poslanstvo od začetka do konca zasnovano kot urbano gibanje (prav tam, str. 10).
Trgovci, kot so izdelovalci šotorov (Pavel sam je bil primer), obrtniki, trgovci in kvalificirani delavci, so tako tvorili hrbtenico mnogih mestnih krščanskih občin. Nekateri poklici – na primer tisti, ki so vključevali trgovino ali obrtništvo – so bolj prispevali k mobilnosti in povezovanju ljudi v mreže, ki sta bistvena za širjenje zgodnjih krščanskih idej.
Prvotne krščanske skupnost tako niso bile sestavljene izključno iz obubožanih, revnih in preganjanih ljudi. Številni člani so bili dovolj socialno mobilni in ekonomsko stabilni, da so lahko aktivno sodelovali v življenju skupnosti.
Še posebej fascinantno je Meeksovo raziskovanje, kako so poklicne mreže lajšale izjemno močno in uspešno širjenje krščanskih naukov. Trgovci, popotniki in obrtniki so postali nehote misijonarji, ki so prenašali teološke ideje po mestnih središčih rimskega imperija.
Knjiga osvetljuje tudi socialne in družbene strategije, ki so jih uporabljale te skupnosti ne le za preživetje, temveč tudi za krepitev. Kljub različnim ekonomskim okoliščinam so razvili prefinjene mehanizme medsebojne podpore in ustvarili občutek kolektivne identitete, ki presega tradicionalne družbene meje. Ekonomska delitev, komunalni podporni sistemi in radikalna prenova družbenih odnosov so bili ključni za njihovo preživetje in rast.
V teh zgodnjih letih je bila torej v desetletju po Jezusovem križanju vaška kultura Palestine pozabljena in grško-rimsko mesto je postalo prevladujoče okolje krščanskega gibanja (prav tam, str. 11).
Za nadaljevanje velja prebrati knjigo The Moral World of the First Christians, v kateri se seznanimo z etičnimi temelji prvih kristjanov, z vlogo Jezusovih naukov pri oblikovanju moralnega razumevanja skupnega življenja, z vrednotami skupnosti, načeli medsebojne skrbi in solidarnosti, s koncepti ljubezni, sočutja, odpuščanja in skupne odgovornosti.
Celsus je živel v drugem stoletju, vendar je bil prepričan, da je bilo krščanstvo vedno gibanje najnižjih družbenih slojev, kajti sam Jezus je lahko pridobil učence samo med 'dacarji in ribiči', ljudmi, 'ki niso imeli niti osnovne izobrazbe'. (…) Pojmovanje zgodnjega krščanstva kot proletarskega gibanja je bilo enako všeč, čeprav iz precej različnih razlogov, tudi marksističnim zgodovinarjem in tistim meščanskim piscem, ki so bili nagnjeni k romantiziranju revščine (prav tam, str. 51).
Romantične metafore o ubogih ljudeh, ki bodo z zadnjega mesta napredovali k prvemu, predstave o revnih in poštenih skupnostih ljudi, ki konsistentno živijo skladno s krščanskimi vrednotami, so miti, ki podpirajo nevprašljivo bogastvo elitnih vladarjev, ki jim je prav Jezus v nekem trenutku pokazal sredinec in jim sporočil, da je nebeško kraljestvo bistveno drugačno od kraljestev, v katerih vladajo. Le da ga niso niti hoteli niti mogli razumeti.
Niso mogli in še danes ne morejo dojeti, kar poudarja Meeks, ki trdi, da so se zgodnjekrščanske skupnosti moralno oblikovale s skupnimi izkušnjami, obredi in praksami, ne pa z nizom abstraktnih moralnih načel. Jezus je bil zanje model moralnega vedenja, ne pa nosilca abstraktnih idej.
Nikakor pa ne gre pozabiti, da so številne ženske, vključno z Joano, ženo Herodovega epitropa, podpirale Jezusa in njegove tovariše s svojim premoženjem (prav tam, str. 61).
Ni komentarjev:
Objavite komentar