Ne bo je mogel, ker bodo živeli ljudje, ki ne bodo odstopili od sočutja. Ne bodo popolni, ne bodo junaki, večina zanje sploh ne bo vedela. Ostajali bodo skromni in nikoli ne bodo delovali za zunanje priznanje, nagrade in kolajne. To me še najbolj navdihuje.
Navdihuje me prisotnost ob drugem in odpiranje novih prostorov, v katerih se počutim doma – v tem je zanimiv paradoks, ki me zelo zanima. Da odhajam domov – v neznano.
