Pred vami je projekt, ki ni nastal iz akademske distance ali želje po senzacionalizmu. Nastaja iz globoke, iskrene potrebe po razumevanju človeške ranljivosti in moči hkrati. Vabljeni k branju zapisov, ki jih ne boste našli v priročnikih za osebnostno rast ali motivacijskih govorih.
V resnici se jih ne, besedo moramo brati drugače in ne na prvo žogo. In na koga sploh mislim? Mislim na člane in članice aktualne slovenske vlade. A naj grem po vrsti.
Danes zaključujem z letošnjimi delavnicami čustvene inteligentnosti; vsak mesec smo se srečali enkrat. V luči najnovejših raziskav tega polja spremljam delovanje nove slovenske vlade in se »bojim«. Česa, čemu, zakaj? Kaj ima čustvena inteligentnost skupnega z vladanjem?
Partizani so prostovoljni borci, pripadniki odporniškega gibanja, ki se bori za osvoboditev.
Beseda nevtralen izhaja iz latinskega neuter, kar pomeni nobeden od dveh, ne eden ne drugi. In že je tu prva lekcija, vgrajena v samo besedo. Nevtralnost ni pogled od nikoder, temveč je položaj nekoga, ki stoji med dvema sprtima stranema in ne pripada nobeni. To pomeni, da je nevtralnost vselej odvisna od konflikta, glede katerega je nevtralna. Ni splošna drža, temveč je vselej ne ta ne ona pozicija.
Resnično, zakaj bi v življenju reševali probleme, če je veliko lažje odložiti jih, pozabiti nanje ali verjeti, da se bodo magično razrešili sami od sebe? Pred njimi se lahko enostavno skrijemo.
Dokazovanje, kako srečni so danes ljudje, kako dobro jim gre in kako veliko prispevajo k obče dobremu, ima zanimivo vzporednico, o kateri redko spregovorijo.
Obstaja razlika med tem, kar je dobro, in tem, kar ni, med tem, kar gradi, in tem, kar uničuje. Lahko jo artikuliramo. Moč kritične misli pa ni v tem, da bi dobro artikulirala pozitivno in dokončno. V tem je nevarnost, kajti vsaka pozitivna dokončna artikulacija dobrega se sprevrže v dogmo. Moč kritične misli je negativna, je v zmožnosti odkrivanja in razkrivanja, dekonstrukcije in analize. Ljudje smo zanesljivejši v prepoznavanju, da je nekaj narobe – ta krutost, to poniževanje, to uničevanje –, kakor v tem, da bi celovito ujeli, kar je dobro. Ko nekdo muči otroka, ni nobenega dvoma, ko se sprašujemo, kaj je dobro življenje, pa dvom nikoli ne presahne. Adorno je zato vse življenje vztrajal, da to, kar je lažno, prepoznamo zanesljiveje kakor to, kar je resnično.
Podatki se ne ujemajo povsem, a so zelo pomenljivi. Mislim na število držav in ljudi, ki živijo v avtoritarnih družbenih režimih. Številke so različne, ker obstajajo različni kriteriji, kje je meja med demokratičnim in avtoritarnim načinom življenja. Ne obstaja enoznačno določljiva meja. Pa vendar.
Desne ideologije so ideologije zapiranja, ki ljudem obljublja in prinaša ugodje in zadovoljstvo. Zakaj ga prinaša, s čim ga prinaša in morda celo zagotavlja?
Začetno razmišljanje o razlikah med odprtostjo in zaprtostjo nas privede k razmisleku o razlikah med tem, kar je dobro za ljudi, in tem, kar ni. Na koncu pridemo do vprašanja, zakaj se politična desnica vzpenja in kje je zgodovinsko pogrnila politična levica.