Svet sicer ni pravičen do vseh ljudi, nikoli ni bil, a če si omislite osebnega trenerja, ste že na dobri poti k sreči, zdravju in blagostanju ali dobrobiti. To je še zlasti res, če osebni trener ve, katere vaje je treba delati.
Klasično razmišljanje o zdravju, sreči in blagostanju bi se lahko ustavilo pri aktiviranju mišic, ki jih imate v svojem telesu, da bi imeli raven hrbet in napete trebušne mišice. Ali pa pri vadbi, ki jo lahko izvajate kjerkoli, imenuje se plank. Lahko bi poudarilo pomen dekompresije hrbtenice, gibljivosti in zdravja ramen, izboljšanja moči oprijema, aktiviranja hrbta in korekcije telesne drže.
Kakovost življenja je povezana tudi s krepitvijo drugih mišic, ki povečujejo občutek ravnotežja, in mišic, ki krepijo zadnjico, zato se tem spoznanjem ne bi smelo izogniti. Pomembne so tudi zadnje stegenske mišice, zanemarjati pa ne gre hoje, ki jo ljudje čisto premalo cenijo. Gibanje je lahko celo zdravilo, saj se po hoji človek bolje počuti, zato so vse te dejavnosti nujno za vsako resno razmišljanje o zdravju, sreči in blagostanju.
O sreči, zdravju in blagostanju ljudi pa lahko razmišljamo tudi drugače. Berem sutre, ker me zelo zanima, kdaj so ljudje zares srečni, kako občutijo blagostanje in kaj pomeni biti telesno in duševno zdrav.
Beseda sutra izhaja iz sanskrta in pomeni nit ali nitko. Klasične sutre so bile napisane zato, da bi si jih učenci zapomnili in nato razvijali z lastnimi komentarji. So skrajno ekonomične, vsak stavek je kondenzirana teza. To niso razlage, kakršne dobijo učenci v šoli, temveč so dobro premišljena izhodišča za razmišljanje, ki ni obremenjeno z ocenjevanjem.
Moje začetno razmišljanje o sreči in blagostanju je namenoma napisano v jeziku wellness industrije. Ima vse površinske znake resnosti, zato omenim konkretne mišice, konkretne vaje in konkretne koristi. Predpostavljam, da je blagostanje mogoče izmeriti z ravnim hrbtom in napetimi trebušnimi mišicami, predpostavljam, da je osebni trener kakor svetilnik na moji poti k sreči. Prav tako predpostavljam, da je telo ločeno od uma, duha, odnosov z drugimi ljudmi in občutenja smisla, zato ne omenjam ničesar od tega.
Klasična sutra pravi drugače, zato nadaljujem na nov način.
Prva sutra: telo ni instrument duha, temveč je njegova oblika. Komentar: telo ni orodje, ki ga ima um v svoji lasti. Je način, kako je človek navzoč v svetu. Ko človek hodi, ne hodi njegovo telo, ki ga nadzoruje njegov um. Dekompresija hrbtenice ni dragocena, ker optimizira instrument, temveč zato, ker odpre navzočnost v svetu. Človek je vselej-že v svetu in je odprt do njega.
Druga sutra: gibanje brez pozornosti je telovadba, gibanje s pozornostjo je duhovna in telesna praksa. Komentar: brez pozornosti je vsaka telesna vadba le premikanje mesa.
Tretja sutra: srečo iščeš z nogami, ne v ogledalu. Komentar: peripatetiki – učenci v Aristotelovi šoli – so med hojo filozofirali, ker so vedeli, da misel sledi ritmu koraka. Kierkegaard je pisal o hoji kot o edinem zdravilu za dušo, ki mu je zaupal. Hoja ni le vaja. Je razmerje z resničnostjo, ki nas obdaja, s časom, ki mineva, in s telesom, ki nas nosi.
Četrta sutra: osebni trener pozna tvoje mišice, ne pozna pa tebe. Komentar: sreča, evdajmonija, kot jo imenuje Aristotel, je polno bivanje. Zagotoviti je ne more nihče, ker terja vpogled v tvoj specifični položaj v svetu, tvoje odnose, vrednote, občutenje smisla. Vsega tega morda ne poznaš niti sam, kaj šele tvoj trener.
Peta sutra: telo je zdravo, ko je del občestva, ne, ko je optimizirano. Komentar: zdravje ni produkt pravilnih vaj, temveč je produkt koherence. Koherenca je občutek, da svoje življenje razumeš, da je obvladljivo in smiselno. Vse to ima korenine v medsebojnih odnosih, v občestvu, občutenju smisla, v razmerjih do presežnega, katerih temelj je vera.
Šesta sutra: zdravo telo je vprašanje, ne odgovor. Komentar: kam greš, ko hodiš, kaj nosiš, ko krepiš prijem, kam se usmerjaš, ko zravnaš hrbtenico?
Optimizirano telo brez občutenja smisla je stroj, ki ga lahko treniraš s pomočjo osebnega trenerja, toda iz teh vaj se ne bo izcimila sreča, ne bo čudežno vzniknilo občutenja, da ima življenje smisel, ne bo se od nekod pojavilo blagostanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar